-
1 order
['o:də] 1. noun1) (a statement (by a person in authority) of what someone must do; a command: He gave me my orders.) ukaz2) (an instruction to supply something: orders from Germany for special gates.) naročilo3) (something supplied: Your order is nearly ready.) naročilo4) (a tidy state: The house is in (good) order.) red5) (a system or method: I must have order in my life.) red6) (an arrangement (of people, things etc) in space, time etc: in alphabetical order; in order of importance.) red7) (a peaceful condition: law and order.) red8) (a written instruction to pay money: a banker's order.) nalog9) (a group, class, rank or position: This is a list of the various orders of plants; the social order.) vrsta, red10) (a religious society, especially of monks: the Benedictine order.) red2. verb1) (to tell (someone) to do something (from a position of authority): He ordered me to stand up.) ukazati2) (to give an instruction to supply: I have ordered some new furniture from the shop; He ordered a steak.) naročiti3) (to put in order: Should we order these alphabetically?) urediti•- orderly3. noun1) (a hospital attendant who does routine jobs.) bolničar2) (a soldier who carries an officer's orders and messages.) vojaški kurir•- order-form
- in order
- in order that
- in order
- in order to
- made to order
- on order
- order about
- out of order
- a tall order* * *I [ɔ:də]nounred, ureditev, urejenostbiology red, vrsta; vrsta, zapovrstje; military razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba; economy (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica; juridically sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin; mathematics red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev; ecclesiastic cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red; architecture klasičen slog stebrov; military at the order — puška pri nogimilitary battle order — bojni redmilitary marching order — paradna formacijamilitary close (open) order — zaprta (odprta) formacijamathematics equation of the first order — enačba prve stopnjeby order of — po nalogu, na ukazto order — po povelju, po naročiluin order — v redu, urejenin bad order — v slabem stanju, neurejento set in order — urediti, razvrstitito take order with — urediti kaj, razpolagati s čimin order to — zato da, da bion order — po naročilu, naročenon the order of — do neke mere sličen; economy po naročilu kogaout of order — pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicine načet (zdravje)to be under orders to do s.th. — na ukaz kaj nareditiparliament to call to order — pozvati k reduparliament to rise to (a point of) order — prositi za besedoparliament to rule s.o. out of order — odvzeti komu besedoeconomy to be on order — biti naročen (blago)economy to fill an order — izvršiti naročiloeconomy money order — denarna nakaznicaeconomy postal order — poštna nakaznicaorder of the day — dnevni red; military dnevno poveljearchitecture Doric order — dorski slog (stebrov)American in short order — takoj, nemudomastanding order — trajno pravilo, določen poslovnikII [ɔ:də]1.transitive verbukazati, odrediti; poslati koga kam (to); medicine predpisati (zdravilo); naročiti; urediti;2.intransitive verbukazovati; naročatimilitary order arms! — puške k nogam!to order s.o. home — poslati koga domovto order s.o. out of one's house — spoditi koga iz svoje hiše -
2 take in
1) (to include: Literature takes in drama, poetry and the novel.) vključiti2) (to give (someone) shelter: He had nowhere to go, so I took him in.) sprejeti3) (to understand and remember: I didn't take in what he said.) dojeti4) (to make (clothes) smaller: I lost a lot of weight, so I had to take all my clothes in.) zožiti5) (to deceive or cheat: He took me in with his story.) potegniti (za nos)* * *transitive verb sprejeti, vzeti (najemnike, goste itd.); popeljati (k mizi); delati (kaj) za koga; vključiti; zmanjšati, zožiti (obleko); zviti (jadro); figuratively motriti, opaziti, spoznati; colloquially prevarati, oslepariti, ogoljufati; biti naročen, aboniran (na časopis itd.); zavze(ma)ti, okupirati; motoring vzeti (bencin); commerce kupovati (blago); izkupiti, prejeti (denar); (vse) verjeti, za resnico vzeti
См. также в других словарях:
naročíti — ím dov., naróčil (ȋ í) 1. izraziti željo, zahtevo a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika